"Dejta še kak meso gor, ne sam cukr!" Ja uredu nooo... pa so nastala piščančja nabodala z imenom Vigor nabUdalca, kar ima spet svojo zgodbo... a naj detajli ohranijo privatni značaj, tule pa nekaj fotografij iz skupnega ustvarjanja, rezanja, nabadanja in hranjenja.
Takole enostavno je bilo to. Izmenjevanje koščkov doma pridelane zelenjave (paprika in paradižnik) ter mesa (piščanc, nedomač, a jbg). Kot lahko vidite, sva poskrbeli tudi za nabor barv VigorGround centra, no, vsaj zelene in rdeče.
Vmes sva na hitro popekli še tale mini dreveščka (brokoli). Čist tko, za snackat.
In korak 2 - peka, spet easy: na ponvi pogreješ kokosovo olje, nanjo zložiš pripravljena nabudalca, posoliš s (himalajsko) soljo, dodaš čili oz. začimbe/zelišča po želji. In potem se to peče po občutku, ne vem, cca 10 minut, vmes malo obračaš in to je to.
Ja, ponev je bila na koncu čisto zažgana, stanovanje pa v dimu. Sam nabudalca pa hudo dobra. Rezultat? Siti in srečni volkulji.
 |
| Poli - ena od tistih vsakih tretjih, ki padejo po stopnicah :) |
 |
| Najbol pa z rokam jest... |
P.S. Hvala Polonini mami za domače dobrote! Pa Jati za piščanca s tako velikimi prsmi. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar