Vse je enkrat prvič… Tudi to, da letošnje poletje preživljam doma. Ponavadi se je prihajalo domov le po obnovo zalog hrane, oprat cunje, zamenjat športno opremo, se vpisat v nov letnik in že spet na pot. Road trippin'.
Zakaj tudi letos ni tako?
1. Diploma. Med drugim. Koliko enega dela je potrebnega za nekaj, kar na koncu zgleda, kot da si porabil pol ure. Đizs.
2. Pomanjkanje denarja. Tokrat pa res – broke. No money no funny. (ja pa ne)
3. Kolo je postalo šport nr. 1, zato varčujem za novega priposteljnega ljubljenčka ter opremo.
Klasična ujetost v ta cikel nesluženja denarja in lastnega pritiska (dobr, pa mame. predvsem nje.) da dokončam faks. In zdej sem tam - v orkanovem uču. Velik je tesnobe, nekaj solzic, pa tipičnih filmov: »pa js sploh nč ne znaaaaaaam«.... ampak vseen nekak verjamem, da mi bo konec koncev le uspelo. »Sej je sam ena _____ diploma«. Formalni zaključek nečesa, kar sem začela nekaj let nazaj.
 |
| iz diplome... zaznavna analiza - Ljubljana, severni klin |
Kljub vsemu zgoraj naštetemu doživljam lepe trenutke. Nočem, da so beg….. temveč da so pač del vsakdana, ki si jih zaslužim (kot vsak, no, ne čist vsak hehe), ki niso samoumevni, ki so po moji izbiri, od katerih črpam moč, pogum in energijo za opravljanje manj prijetnejših opravil. Življenje je pač tko lepo! Sploh če ga lahko deliš z drugimi bitji.
Top 3 prejšnjega tedna:
Gorskokolesarska tura z Imbbus people na Kofce.
Čeprav ne jaz ne moje trenutno kolo (hardtail/trdak/trdorepec*) nista »dorasla« taki čudoviti grande turi, sem resnično uživala. Kolo me uči kontrole, fokusa, samozaupanja in tvori en tak lep trojček kolesar – kolo – teren in ta odnos je….. ja, nudi tiste primarne občutke ugodja. Sedaj vem, čutim, da je samostojnost in lastna popolna vključenost, predanost tisto, kar zares šteje in je del prave zabave pri športu. Ko si se pripravljen potruditi in iti čez sebe. Preko svojih zavor (tudi dobesedno hehe).
Prozvajalec pnevmatik Pirelli pravi »Power is nothing without control«. Moč loh v primeru kolesa zamenjamo tud s hitrostjo. Kaj ti bo slednja če ne veš kaj delaš? Kako hudo res imajo. Tako kot so hudi njihovi koledarji.
Fullface čelada!
Jeeeee pa imam vendarle nekaj novega. Za nekatere stvari čutiš, da MORAŠ it v minus. Je lepa, modra, varuje glavo, zobke in spodnjo čeljust pred uničenjem. Dizajnerski produkt vrhunske kakovosti s Švedske, mojega ljubega drugega doma. Aja, povod nakupa? Prvi polet čez balanco na Kofcah in hm…. mogoče bi blo pa pametno…
Organizacija dejavnosti ali disciplina osvobaja.
Ja, tole definitivno tudi spada pod TOP 3. Delo za diplomo se je uokvirilo v nek urnik, ki pa je zelo prilagajajoč posameznemu dnevu. Ko delaš pač delaš, ko bluziš bluziš. Za delo se moraš pa tud znat nagradit… in takrat pijem Illy kavo s spenjenim sojinim mlekcom, jem marelice s kakavovim moussom (recept sledi kmalu!), odfuram enga Tošaka, se družim s prjatli, pišem blog... pa še se najde.
Glasbeno odkritje tedna: slovenski (!) band Neomi
nej bo dost za prvi dnevnik. Ajde.
Tadeja.
Lepo brati kako zgleda, ko se nekdo začenja aktivno zanimati za MTB. Verjetno ima kaj zaslug v vpeljavo te scene tudi brat/ec. :) In ja, bom izkoristil tole objavo, ker imam občutek, da XCscene ne boš kaj preveč raziskovala. Ampak vseeno poglej kakšen XCO highlist (youtube). (Predvsem spuste Schurter-ja, Hermide,Fontane,...). Sem že slišal reči nekatere DH jezdece reči, da ne morejo verjeti kaj vse se da zvozit s "trdakom" in visokim zicom. Tako da mtb (XC+FR) zakon!. Všečn blog. Bolj pozitiven, kot na drugi strani ogledala. Bolj lahkoten. Keep on. :)
OdgovoriIzbrišiŽivjo Blaž! Najprej ful hvala za odziv in tako pozitivne kritike in naju veseli, da ti je blog všeč! Glede navdušenja... pravzaprav je prišlo (vsaj iz moje strani) popolnoma samoiniciativno, še vem ne kdaj točno... enkrat pozimi, ko sem gledala kanadske filmčke :) Hvala za predloge, vse bo pregledano ;)
OdgovoriIzbriši