Če se človek ne more poistovetiti z nobeno stvarjo (več) a vseeno z vsemi hkrati, kako naj potem opravi to jako težko nalogo in se opiše v nekaj vrsticah? Let's try.
Rada imam naravo in mesta, gore in morje, otoke in celino, zimo in poletje, dež in sonce, meso in zelenjavo, vodo in vodko, natikače in pancerje, fajftenke in salonarje, cepin in kuhalnico, kavo in čaj, baggy in mini, glasbo in tišino, umetnost in šport, detajle in celoto, jutro in večer, gorsko kolo in….. ne, edino specialke ne maram :D
Naravnost namreč obožujem hribčke in vse tiste čudovite potke po katerih lahko voziš kolo… in seveda ovire, ki jih srečuješ na poti, ki sploh niso ovire, ampak zabava in možnost izziva.
Trenutno sledim sproščenosti bivanja. Trdno verjamem, da mora človek – najbolj očitno in neobhodno preko bridkih življenskih izkušenj – v glavi počistiti z lastnimi predsodki, prepričanji in ugotoviti kaj sploh hoče, česa si resnično želi, v čem uživa, razumeti in dojeti, da se vsi nekako trudimo živeti in da ima vsak za sabo svojo Zgodbo.
Resnično se počutim navadno. Del tega lepega sveta. In ko nočeš nič več ko to, vse postane takoooo čudovito in lahkotno in… prav. Kadar sem nesrečna zaradi sebe, drugih ali kakršnihkoli situacij, vem, da nas takrat vodi tista nelepa stran Ega, ki nas oddaljuje od resnične sreče in miru. A sem mnenja, da temu najlepše odgovorimo z razumevanjem, sprejemanjem in fokusom na Dobro in Pozitivno. Kar je tako nalezljivo, da ne veš kdaj to postane tvoj način življenja….
I'm a sinner, i'm a saint and I do not feel ashamed. :)
 |
| nepogrešljivi pripomočki |
POLONA Fonda
Ne vem točno, kaj si želim početi v življenju, vendar natanko vem, kdo hočem biti. Jaz, samo jaz, Polona.
Všeč mi je kreativnost in ja, ustvarjanje. Ustvarjanje na vseh podrojčih; tuki na blogu, v službi, v športu, na faksu, v kuhinji ... ustvarjanje življenja. Potrebujem svobodo in resno & resno ne maram občutka zatiranosti.
Brez čokolade in kruha ne morem dihat, brez športa pa zapadem v redko, izjemno nevarno zdravstveno stanje abstinence gibanja, ki sploh nima imena. Všeč mi je rdeča šminka. Zraven pa črne balerinke in vintage torbice mame Miše. Ja pa majice z Miki Miško.
Rabim prostor, svojo sobo, veliko posteljo, nežno oddejo in veliko svetlobe. Priznam, zelo mi je všeč moja trma. Muzka, filmi, življenje ... čimveč drame, čimveč čustev, boljše je. Všeč sta mi fizična in psihična moč, ampak všeč sta mi tudi občutljivost in nežnost.
Izredno pomembna mi je domišljija, ker je edina res svobodna, brez pravil in brez omejitev, vrlina, ki jo hranim.
Všeč so mi blond lasje, bled obraz in rdeče ustnice. Pa 25 let in študij grafike in fotoaparat. Oli dviganje uteži, CrossFit, MTB bajk in potolčene goleni. In jutranja kava z veliko pence. Zraven pa kakšna psihološka knjiga.
Najljubši quote že od dolgo, dolgo let nazaj: Verjemi vase tudi takrat, ko nihče drug ne več.
 |
| jst |
