petek, 29. julij 2011

najin CROSSFIT

Če ste CrossFit-er/ica ste verjetno trenutno skoraj prilepljeni na zaslon kompa, kjer napeto spremljate najboljše crossfiterje, ki se merijo na letošnjih, torej 2011 Reebok CrossFit games-ih.

Večina CrossFiterjev vam bo pojasnila, da z igrami izbirajo »the fittest man/woman on earth. Ali je slogan opravičen ali ne, niti ni tako pomembno, kot je znano dejstvo, da bodo borbali zelo hude  »evente«  oz. tako imenovane WOD-e (kar pomeni workout of the day), ki vsekakor vodijo do mej fizičnih zmogljivosti človeka in še malo čez. WOD je kratica za protokol različnih vaj, ki segajo vse od gimnastičnih prvin, olimpijskega divganja uteži, powerliftinga, atletike, plezanja do ... letos tudi triatlona ... vse.

CrossFit je načeloma blagovna znamka za vadbeno gibanje, ki izhaja iz ZDA in se že nekaj časa širi po vsem svetu. Zasnovan je na osnovi funkcionalne vadbe, ki človeka in njegovo telo razvija v večih, 8,9,10-ih ... dimenzijah fizične pripravljenosti oz. pustimo številke ob strani, dejstvo je, da vas lahko preseneti s čimerkoli. To leto so recimo igre odprli s plavanjem v oceanu in tekom po peščni plaži. Sliši se romatično ne?

Skratka, uradne definicije vadbe pustimo pri miru, ker si vse lahko prečekirate na uradnih straneh: CrossFit.com in games.crossfit.com. Tale post pa bo bolj namenjen lastnim izkušnjam, ki sva jih doživeli in jih ena – Tadeja še vedno doživlja na treningu. Konec koncev je CrossFit za naju nekakšna prelomnica, saj je pravzaprav to vadba, ki naju je spoznala in združila v Trapez.



OSEBNA IZKUŠNJA- POLONA:
 CrossFit mi predstavlja obliko vadbe, no ... V bistvu sem ime prerasla in zdaj vidim le še trening oz. sem s to besedo odgovarjala na vprašanja »kaj treniram?«. V glavnem pa mi to predstavlja obliko vadbe, kjer se resnično lahko zdivjam in to povečini celo brez pretiranega razmišljanja. Sama sem jo smatrala kot »hočem nekaj več«, zato so mi tudi posamezni WODi vedno predstavljali nek LOVE-HATE tekmovalni izziv. Navduševali so me protokoli, kjer sem se lahko uničila oziroma za katere sem vedela, da bodo predstavljali fizično trpljenje, ki ga nočem, ampak zelo hočem obenem. Nekako tkole je, da vidiš napisan WOD, zaporedje vaj in številke ter si pri tem misliš »bring it on«. Zaostriš pogled, se nasmejiš ter se malce brezglavo, s kančkom tekmovalnosti in nagnjenja k samodokazovanju, lotiš zadeve. Pri meni je bilo tako, da sem dobesedno »padla« v WOD, se osredotočila le na konkretno izvajanje vaj in občutek telesa ter poskušala preseči meje utrujenosti, mišične odpovedi, tečne psihe, ne tako močnega kardio-vaskularnega sistema ... Na koncu je sploh super, ko se zavestno odločiš, da greš čez vso to utrujenost in zadnjo serijo/minuto narediš na polno – pač tvegaš, da mogoče odpoveš pred koncem – skratka presežeš svoj psihični maximum in greš do fizičnega max-a. Nato se vržeš na tla in nekaj minut negibno ležiš v potočku švica, hlastaš za zrakom in mišicam daješ čas, da si opomorejo od šoka. Ampak na obrazu imaš nasmeh, ker pač filiing je tooook dober. Iskreno, na ta način med drugim lahko ubiješ precej tečnih misli, glasov in skrbi, obenem pa dosežeš zmogljivosti telesa za katere prej nisi vedel »da lahko« oz. jih imaš.

Ok, nisem ravno komercialni primer za promocijo te vadbe, vendar je učinek vsekakor odvisen od vas samih. Lahko jo smatrate kot funkcionalno vadbo za izboljšanje fizičnih zmogljivosti telesa in se je lotite z glavo in zdravo, lahko pa jo vsaj malo uporabite kot igrišče in orodje za divjanje. V prvi obliki vam bo telo hvaležno.

Samo za info: CrossFitu sem se posvečala dobro leto in zdaj zamenjala za Olimpijsko dviganje uteži. Več, kdaj drugič.

POLI`s top crossfiters:
Izkušena pristna klasika: Mikko Salo in Chris Spealler.

Če moram izbrati še med puncami pa zagotovo Becca Voigt. Njen video.



" ... I stayed inside my shell until I found CrossFit ..."




OSEBNA IZKUŠNJA- TADEJA:
CrossFit… za nekatere stvari v življenju pač čutiš, da so ti v samem bistvu  jasne in domače, samo do sedaj niso še prišle na vrsto. Meni se je CF zgodil v točno pravem življenskem obdobju (kot se v bistvu vse stvari a ne?!). Kot da sem bila šele zdaj zares pripravljena na pravi razvoj Moči. Ki brez vzdržljivosti sicer ne pomeni prav veliko. Eno brez drugega pač ne gre.
Ker sem bila celo življenje bolj »vzdržljive« narave - tako sem imela tudi telo (kita) – mi fizični napor ni blo nikol težko prenašat, vendar pa sem vedno ostajala brez prave moči… sklece, burpeeji, počepi, štanga, uteži, skoki na box, predvsem pa ZGIBI (za ženske po moje najtežja bodyweight vaja) so me naučili, da pravzaprav nimam za burek, predvsem pa so v meni zanetili željo, da bi to enostavno rada počela. Vsak dan.

CrossFit je krasno padel v moje prelomno obdobje. Spremembe na vseh področjih. Postal je tudi znanilec, da se iz fizično krhkega bitja spreminjam v ….khm, no, malo manj krhko bitje. Ko se je tudi moje telo počasi začelo spreminjati, ko sem pridobivala tisto uporabno, mišično maso (med drugim so rasli tudi Trapezi), sem se počutila neverjetno dobro. Pravzaprav še nikoli tako. Zdravstvene težave rahlo hipohondričnega suhca so izginile; tako ZDRAVO sem se počutila. Seveda so mi postala vsa oblačila do sedaj pretesna, veliko je bilo tudi tistih vzklikov »o fak«, » a veš kok kil mam?!?«… pa jasno mi je postajalo, da sem se v preteklosti ves čas moči nekako bala. Da bom močna in ne več tako suha, »normalna« kot sem bila.

Sicer po duši še vedno ostajam »outdoor sports person«. Preveč stvari me zanima, da bi lahko posvetila življenje le eni stvari. In CrossFit vidim predvsem kot obliko dnevne discipline, drila, ki ga potrebujem. In ki mi pride prav pri športih, ki jih rada počnem.
Ne pomeni mi nove religije (kot pri mnogih izjavah CF navdušencev), temveč večerni ali dopoldanski iztis zadnjih kapelj psihofizičnega napora, da potem duh lahko prosto plava in veselo živi… aja, pa na druženje ne smem pozabit. Ko odbiješ en brutalen trening, potem pa zasluženo pivce v Bobiju in reševanje sveta… preprosti trenutki. Najboljši trenutki.

Pri izboru TOP CF tipčkov se strinjam s Poli. Pa bejbe? Hm…. nekaj čustev pa mora bit prisotnih a ne… bom tko napisala: upam, da letos vse te ameriško ameriške »ripped abs« »colgate smile« »Mirande« premaga Islandka Annie, vikingica 1. Klase. Pristranski? Neeeee…  Aja, za Kristan pa itak dvomim, da je spola za katerega se izdaja ;)

Trenirava v ... Vigor Ground-u.

Ni komentarjev:

Objavite komentar